dišeči zračni oddih 2021

Srečna sem. Dišeči Zračni odDIH je bil bogat in prisrčen, nasmejan in najokan.

Stik z divjino in mirom Sončnega loga, ki nam je velikodušno nudil bljušč, šparglje, meto, koprive, divji por, deteljo, trpotec, regrat, materino dušico… Imeli smo hrano s pravim okusom po divjem.

Jutranjo skupno zbujanje na travniku v tišini je bil balzam za vse kar smo. Popoldansko potovanje skozi vonje in utelešanje skozi gibanje in glas. Bilo je božansko ko je po nevihti posijalo sonce. Tako umitih obrazov že dolgo nisem videla. Hvala vam za to prelepo notranjo sliko, ki je na fotografijah ni. In marsičesa ni videt, samo čutit. Naših povezav in podpore ena drugi, trenutki lepote, ki so neujemljivi. Tega se preprosto ne vidi. Imeli smo zvočno, dišečo, vizualno, človeško kopel. Ronja nam je kar naprej igrala klavir. O, kako je bilo to lepo! Pa vsaka s svojo umetnino, dušno torbico in dišečim pečatom. Pretreslo me je. In zatreslo. Kot mora vsaka divjina kdaj malo zaropotati da nas zbudi v vsem kar smo.

PS: Moram rečt da že dolgo nisem tako svobodno in radostno plesala kot zadnji dan. Žur brez primere! Na še mnogo takih. Hvala vam!